Marca 2022 je Evropska komisija predstavila načrte za več trajnosti v tekstilni industriji in objavila strategijo EU za trajnostni in krožni tekstil . V skladu z evropskim zelenim dogovorom in akcijskim načrtom za krožno gospodarstvo (čigar zaveze so vsebovane v poročilu o strategiji EU za trajnostni tekstil ) je tekstil opredeljen kot prednostni sektor, v katerem lahko EU utre pot ogljično nevtralnemu in krožnemu gospodarstvu. gospodarstvo. Oblačilna industrija je samo eno od mnogih področij, na katerih so tekstilni izdelki bistveni: uporabljajo se v pohištvu in gospodinjskem tekstilu, pa tudi v medicinski in zaščitni opremi, zgradbah in vozilih.
Kljub temu, ker proizvodnja in poraba tekstilnih izdelkov nenehno naraščata (svetovna proizvodnja tekstila se je med letoma 2000 in 2015 skoraj podvojila), se povečuje tudi njihov vpliv na podnebje, porabo vode in energije ter na okolje. Z vidika globalnega življenjskega cikla ima uporaba tekstila v EU danes četrti največji negativni vpliv na okolje in podnebne spremembe ter tretji največji negativni vpliv na rabo vode in zemlje. V tem kontekstu igra modna industrija zelo veliko vlogo, saj se pri oblačilih uporablja največ tekstila v EU (okoli 81 %), trendi uporabe oblačil za vse krajša obdobja, preden jih zavržemo, pa največ prispevajo k netrajnostnim vzorcem prekomerne proizvodnje in prekomerne potrošnje. Hitra moda se je pojavila kot izraz za opis teh trendov, ki ljudi prepričujejo, da še naprej kupujejo oblačila slabše kakovosti in nižje cene, ki so izdelana na hitro kot odziv na najnovejše trende. Poleg tega naraščajoče povpraševanje po tekstilu spodbuja potratno uporabo neobnovljivih virov, kot je ustvarjanje sintetičnih vlaken iz fosilnih goriv.
Kompleksna in raznolika globalna tekstilna vrednostna veriga se sooča tudi s številnimi družbenimi vprašanji (otroško delo, izkoriščanje, prisilno delo, slabi delovni pogoji, diskriminacija na podlagi spola), ki jih krepi potreba po znižanju proizvodnih stroškov, da bi zadovoljili povpraševanje potrošnikov. za poceni blago. Najnovejši svetovni dogodki, kot sta pandemija in nedavni konflikt v Ukrajini, so te težave celo poslabšali in dali vpogled v ranljivost svetovnih dobavnih verig.
Zato je tekstilni ekosistem EU resnično potreboval korak, da si opomore od niza dogodkov v zadnjih dveh letih in zgradi novo strategijo za soočanje z novimi izzivi, kot so nepričakovano zmanjšanje povpraševanja, motnje v vrednostni verigi, skoki cen in številna socialna vprašanja. Cilj pobude je predstaviti vizijo in konkretne korake, ki bodo sprejeti za zagotovitev, da bodo do leta 2030 tekstilni izdelki, ki se prodajajo v EU, dolgotrajni in jih je mogoče reciklirati, izdelani v največji možni meri iz recikliranih vlaken, brez strupenih kemikalij , in proizvedeno v skladu s socialnimi in okoljskimi standardi.
Poglobimo se torej v nekatere ukrepe, vključene v tekstilno strategijo, ki so vam lahko navdih za izboljšanje trajnostnih praks v vašem podjetju.
1. Uvedba obveznih zahtev za okoljsko primerno zasnovo
Podaljšanje življenjske dobe tekstilnih izdelkov je najučinkovitejša strategija za učinkovito zmanjšanje njihovega podnebnega in okoljskega vpliva, oblikovanje izdelka pa igra bistveno vlogo pri doseganju tega. Potrošniki zavržejo tekstil iz različnih razlogov (obstojnost barv, odpornost na trganje, kakovost zadrg in šivov); povečana vzdržljivost bi potrošnikom omogočila daljšo uporabo oblačil, hkrati pa podpirala krožne poslovne rešitve, vključno s ponovno uporabo, najemom in popravilom, storitvami prevzema nazaj in nakupovanjem rabljenih oblačil (ki so tudi varčevalne rešitve za potrošnike). Drugi elementi oblikovanja, ki vplivajo na okoljsko učinkovitost tekstila, vključujejo njihovo materialno sestavo: na primer uporabljena vlakna in njihovo mešanje ali uporabo strupenih kemikalij (ki so lahko škodljive za okolje ali za delavce, ki delajo s tekstilom).
Zato je delo na izboljšanju oblikovanja izdelkov eden najpomembnejših korakov za spremembo vpliva, ki ga ima tekstil na okolje. Toda morda se sprašujete, kako lahko to storim? No, najprej si lahko ogledate merila znaka EU za okolje za tekstilne izdelke in merila EU GPP za tekstilne izdelke in storitve . Ti dve shemi vključujeta natančna merila za kakovostne in dolgotrajne izdelke, pa tudi omejitve nevarnih kemikalij in predpise za okolju prijazno pridobivanje tekstilnih vlaken. Poleg tega Evropska komisija dela na strategiji za trajnostni razvoj kemikalij , da bi podprla industrije, da čim bolj nadomestijo in drugače zmanjšajo prisotnost strupenih sestavin v tekstilnih izdelkih, ki se prodajajo v EU.
2. Prenehanje uničenja neprodanega ali vrnjenega tekstila
Uničenje neprodanega ali vrnjenega blaga je velika izguba vrednosti in sredstev. Zato je Evropska komisija predlagala obveznost preglednosti, ki velikim podjetjem nalaga obveznost, da javno razkrijejo količino izdelkov, ki jih zavržejo in uničijo (vključno s tekstilom), ter svoje strategije glede ponovne uporabe, recikliranja, sežiganja ali odlaganja. Prav tako bodo uvedene prepovedi uničenja neprodanih izdelkov. Poleg tega bi lahko izboljšanje digitalnih orodij resnično pomagalo zmanjšati odstotek vračil oblačil, spodbuditi proizvodnjo po meri na zahtevo ter tako izboljšati učinkovitost industrijskih procesov in zmanjšati ogljični odtis e-trgovine.
3. Zelene trditve za resnično trajnostne izdelke
Z drugimi besedami: Nič več zelenega pranja! Projekt EU Empowering Consumers for the Green Transition si bo prizadeval zagotoviti, da bodo potrošniki prejeli pravilne informacije o komercialni garanciji trajnosti in o oceni popravljivosti. Poleg tega bodo splošne okoljske trditve, kot so »zeleno«, »okolju prijazno«, »dobro za okolje«, dovoljene samo, če so podprte z dokazi o priznanem okolju prijaznem delovanju/strategijah. Da bi potrošnikom zagotovili zanesljive informacije, morajo oznake okoljske in družbene trajnosti bodisi temeljiti na preverjanju tretjih oseb bodisi jih določijo javni organi.
4. Razvijanje spretnosti, potrebnih za zeleni in digitalni prehod
Tekstilna industrija potrebuje visokokvalificirano delovno silo, da bi izkoristila potencial za nove zaposlitvene priložnosti, ki jih prinašata digitalni in zeleni prehod. Ekološko oblikovanje, razvoj tkanin, inovativna proizvodnja tekstila, popravila in ponovna uporaba so ključna področja, ki potrebujejo več strokovnjakov, da bi dosegli napredek. Spodbujati moramo učenje novih veščin ter pridobivanje in prenos zelenih in digitalnih spretnosti, vključno z znanjem o oceni življenjskega cikla in vrednotenju vrednostne verige.
5. Stalne kontrole okoljske in socialne pravičnosti
Večina količine tekstila, ki se porabi v Evropi, je uvoženega iz držav tretjega sveta. To pogosto sproži veliko okoljskih in socialnih vprašanj (kot so zgoraj omenjena) na svetovni ravni. Kljub temu je bila tekstilna industrija opredeljena kot sektor, ki bi lahko veliko spremenil, ko gre za izboljšanje delovnih pogojev in enakosti spolov (saj je visok odstotek delavcev v oblačilih po vsem svetu žensk). Pobuda za direktivo o potrebni skrbnosti podjetij za trajnostni razvoj vzpostavlja obveznost potrebne skrbnosti (preiskava, revizija ali pregled, ki se izvaja za potrditev dejstev ali podrobnosti zadeve, ki se preučuje) za velika podjetja, da prepoznajo, preprečijo, ublažijo, odpravijo in upoštevajo dejanske in morebitne negativne vplive na človekove pravice, vključno s pravicami delavcev, in okolje v svojih dejavnostih in v svojih globalnih vrednostnih verigah.
Zdi se, da bo morala modna industrija, če je na to pripravljena ali ne, spremeniti, da bo lahko nadaljevala s poslovanjem. Gradimo nove temelje za gradnjo bolj zdrave in poštene industrije in vsi igramo ključno vlogo v tem procesu!